Prihranite s kompenzacijo jalove energije
Električne naprave, kot so motorji, transformatorji, dušilke, indukcijske peči, varilni aparati itd., ki predstavljajo induktivno breme, prinašajo v električni sistem neželeno jalovo moč, ki dodatno obremenjuje napeljavo, stikala in višajo račun za električno energijo. Elektro distribucijska podjetja jalovo moč dodatno zaračunajo, to pa velja za vse industrijske porabnike.
V električnih omrežjih je vedno več asinhronskih motorjev, varilnih aparatov, transformatorjev in podobnih naprav, ki predstavljajo induktivno breme. Električna energija, ki napaja omenjene naprave, je sestavljena iz delovne oziroma aktivne moči in jalove oziroma reaktivne moči (energije).
Enostavno povedano, jalova energija nastane z indukcijo v vodnikih / tuljavah in ustvari zaostajanje toka za napetostjo. Takšne naprave za svoje normalno obratovanje v bistvu potrebujejo tudi jalovo energijo, vendar pa jalov tok sam ne proizvaja koristnega dela, pač pa s pretakanjem energije dodatno obremenjuje omrežje in tako povzroča dodatne izgube.
Povečan delež jalove energije v električnem omrežju predstavlja čedalje večjo onesnaženost in slabšanje kakovosti električne energije.
Kaj je kompenzacija?
Lahko rečemo, da je kompenzacija jalove energije posebna vrsta energetskih prihrankov oziroma optimizacija rabe električne energije.
Pozitivni učinki kompenzacije:
- Boljši izkoristek razpoložljive moči,
- Razbremeni se električno omrežje,
- Podaljša se življenjska doba strojev in naprav
- Prihranki pri mesečnemu strošku električne energije
- Zmanjšujejo se negativni vplivi na okolje
Kdaj nastaja jalova energija?
Jalova moč nastane zaradi večje prisotnosti induktivnih bremen oziroma kot posledica faznega kota (φ) med napetostjo in tokom, ki je pri bremenih induktivnega značaja pozitiven, pri kapacitivnih pa negativen.
Faktor delavnosti predstavlja stopnjo, ki pove kako dobro izkoristimo razpoložljivo moč. Želimo si, da bi bil ta faktor čim višji. Idealno bi bilo, če bi bila jalova moč na napravi nič in faktor moči 1. Vendar je v praksi razumljivo le-ta manjši zaradi zgoraj naštetih in elektronskih bremen.
Če faktor delavnosti ne dosega 0,95, nastane dodaten strošek. Ko porabniki izboljšajo faktor delavnosti, zmanjšajo porabo jalove moči, s tem pa zmanjšajo navidezno moč. To posledično vodi v manjšo priključno moč, to pa v nižje stroške električne energije. Če izboljšamo faktor delavnosti iz 0,8 na 0,9, zmanjšamo izgube kar za 26 %.
Strošek delovne energije elektrodistribucijska podjetja obračunajo po porabi na števcu, pri jalovi energiji pa se upošteva zgolj tisti del, ki se prevzame pri faktorju delavnosti pod 0,95. Če faktor delavnosti presega 0,95, elektrodistribucijska podjetja ne zaračunajo strošek jalove energije. Na ta način se spodbuja interna kompenzacija jalove energije, kar vpliva na povečanje prenosnih zmogljivosti v elektroenergetskih omrežjih.
Kako merimo jalovo energijo?
Meritve se izvajajo na priključno merilnem mestu pred neko zaključeno celoto porabnikov. Ali lokalno na določen porabniku, ga želimo dodatno analizirati glede same porabe in vpliva na omrežje.
